

Slovenija je sicer majhna država, je pa pokrajinsko zelo pestra. S severovzhodnim delom sega v Panonsko nižavje, na severozahodu se vzpenja v alpski svet Kamniških planin, Karavank in Julijskih Alp, na skrajnem jugozahodnem delu pa jo obliva Jadransko morje. Med alpskim svetom in morjem se v tako imenovani “dinarski” smeri vleče širok pas slovenskega krasa, ki je del velikega Dinarskega gorstva. To je svet s posebnimi površinskimi in podzemeljskimi kraškimi pojavi, sestavljen predvsem iz apnencev.
Ta svojevrstni svet imenujemo kras. Prav na slovenskem krasu se je v 19. stoletju začelo znanstveno raziskovanje površinskih in podzemskih oblik. Svet med Vrhniko in Trstom, s Postojno na sredi, je postal klasični kraški svet in ime kras (nemško Karst, italijansko Carso) kot naziv za posebne oblike v apnencu, je prešlo v svetovno geografsko literaturo.
Ko raziskujemo podzemni svet, pogosto naletimo na velika presenečanja. Obiskovalcem odkriva stvari, za katere si težko predstavljamo, kako in kdaj jih je ustvarila narava in različne kapniške oblike, ki oponašajo motive iz narave, nam včasih jemljejo dih. Podzemni svet na krasu je poln raznolikih kraških pojavov, kot so jame, podzemne reke, čudovite kamnite skulpture. Skriva tudi številne vrste življenja, dokazano največ so jih našli prav v Postojnski jami. Najbolj poznana in največja podzemna žival je seveda človeška ribica.