Kultura
Poti čez najnižji prehod med Podonavjem in Jadranom (Postojnska vrata, 612 m) so uporabljala že starodavna ljudstva v trgovske in osvajalne namene. Da je bilo ozemlje naseljeno že v kameni dobi, kažejo najdišča kamenega in koščenega orodja v jamah (najbolj znano je v Betalovem spodmolu pri Postojni). O ilirskih in rimskih naselbinah pričajo gradišča, ki so v okolici Postojne, po dolini Pivke in na Cerkniškem. Prek tega ozemlja je tekla rimska obrambna črta, več metrov široko zidovje s kasteli. Njeni ostanki so še vidni na Hrušici pri Colu in na Bloški planoti.
Srednje- in novoveško kulturo bivanja je mogoče spoznati v gradovih, ki so bodisi v razvalinah ali pa služijo v upravne in kulturne namene. Med njimi so ogleda vredni Predjamski grad, ki prikazuje način življenja v čas nastanka, 16. stoletju, Grad Snežnik in številni dvorci (Postojnska graščina, Prestranek, Orehek).
O težkih časih v 15. in 16. stoletju, ko so Turki ropali in zasužnjevali po Notranjskem, pripovedujejo ostanki taborov, ki so – ob jamah – prebivalcem nudili zavetje.
Veliko število ohranjenih cerkva ima predvsem baročno podobo, med njimi pa tudi nekaj gotskih. Pozornosti je vredna tudi njihova notranja oprema, ki so jo soustvarjali znameniti umetniki.
