Pošta Slovenije se ponaša z zgodovino edinstvenega in najstarejšega podzemnega poštnega urada na svetu, s čimer se lahko pohvali pred vsemi velikimi poštami sveta. V drugi polovici 19 stoletja je v Evropi prišlo z razvojem tiska in fotografije, z uvedbo poštnih znamk in turizma do razcveta tiskanja in pošiljanja razglednic in turistični kraji na takratnem območju današnje Slovenije so hitro prepoznali njihov pomen in so izkoristili ponujeno priložnost za promocijo. 1. oktobra 1869 je Avstro Ogrska poštna uprava izdala prvo uradno dopisnico, poimenovano Correspondenz-Karte. Prve razglednice s sliko so izšle 3 leta kasneje, nekateri slovenski kraji, med njimi tudi Postojna, pa so svoje prve razglednice s slikovnimi motivi dobili koncem 80-ih in v začetku 90-ih let 19. stoletja.

 

Najstarejša doslej znana razglednica v Sloveniji nosi motiv Postojne in Postojnske jame in je bila poslana 24.maja 1891 iz Reke na Dunaj, poslal pa jo je Dunajčan, ki je za binkoštni ponedeljek obiskal Postojnsko jamo, kjer se je odvijalo tradicionalno binkoštno slavje. (Ta razglednica je del zbirke podjetja Postojnske jame). Postojnska jama, ki je odprta za turiste že od leta 1819 je do razcveta razglednic imela že dolgo turistično tradicijo. Do leta 1894 so bile tudi pri nas razglednice redke, po tem datumu pa je njihova uporaba strmo narasla. Število odposlanih razglednic iz Postojne in Postojnske jame se je iz leta v leto povečevalo, zlasti ob binkoštih in Marijinem vnebovzetju, ko so se v jami odvijale množične prireditve s plesom v Plesni dvorani. Zato se je jamska uprava odločila izkoristiti razcvet pošiljanja razglednic in je na avstrijsko trgovsko ministrstvo na Dunaju naslovila prošnjo za odprtje poštnega urada v jami. Prošnja je bila uslišana in le 5 let po razcvetu pošiljanja razglednic, so leta 1899 ob Plesni dvorani, 500 metrov od vhoda v jamo, zgradili manjši objekt za potrebe poštnega urada. Po dosegljivih informacijah je to najstarejši podzemni poštni urad na svetu, ki je bil tudi vključen v seznam poštnih uradov s strani svetovne poštne zveze in avstrijske pošte leta 1901. Tudi drugod po svetu so nekatere jame uporabljale jamske žige, vendar njihovi poštni uradi niso delovali v jami. V njem oddane razglednice so sprva opremili z dvojezičnim poštnim žigom Adelsberg – Postojna in na razglednice pritisnili dodaten jamski gumi žig Adelsberger Grotte – Postojnska jama. Z obema žigoma so bile opremljene razglednice že 22 maja 1899. Ob praznovanju Marijinega vnebovzetja 15 avgusta 1899 pa so v podzemnem poštnem uradu verjetno tudi prvič uporabili nov, poseben poštni žig ADELSBERGER GROTTE – POSTOJNSKA JAMA, ki je potrjeval, da je bila razglednica oddana v Postojnski jami in ne v Postojni, ki je še naprej uporabljala poštni žig Adelsberg – Postojna. Poštni urad v jami je sprva deloval le ob posebnih priložnostih, po letu 1911 pa redno. Na binkoštni ponedeljek leta 1900 je bilo prodanih 7000 razglednic, leta 1904 že 13 800 razglednic. Leta 1909 je bilo na binkoštni ponedeljek v jami 12 000 obiskovalcev, ki so v 3 urah odposlali 37 000 razglednic, leta 1911 so za binkošte odposlali 75 000 razglednic, ob Marijinem vnebovzetju istega leta pa še 47 800 razglednic. Leta 1911 so med poletno sezono dnevno prodali med 6000 in 11 000 razglednic. Takratni upravnik jame g. Ivan Andrej Perko, ki je jamo upravljal od leta 1909, se je dobro zavedal pomena in moči medijske prisotnosti, zato je napisal številne članke. Leta 1911 je o podzemnem poštnem uradu poročalo 18 časopisov na območju današnjih 4 držav – Francije, Nemčije, Češke in Avstrije. Ilustrirano reprodukcijo poštnega urada pa je objavilo kar 22 časnikov v treh državah.
 

Za časa prve svetovne vojne, je bilo v Postojni tudi poveljstvo soške fronte in leta 1915 si je jamo ogledal prestolonaslednik Karel. Fr. Jožef, ko je več dni prebival v Postojni in nadzoroval potek bojev na soški fronti. Istega leta so v jami napravili posebno božično drevo, saj se je božičnice v jami udeležilo tudi armadno poveljstvo, general Boroevič in vsi častniki. Za ta namen so uporabili tudi dva posebna vojaška poštna žiga »K.u.k. Grottenfeldpostamt 81.Kriegsweihnachten 1915«.
 

Po končani prvi svetovni vojni in razpadu Avstro Ogrske monarhije, je Postojna po Rappalski pogodbi pripadla Kraljevini Italiji, ki je Postojnsko jamo poimenovala Postumia Grotte in pošti urad v njej v istem objektu za obiskovalce z veliko prireditvijo ponovno odprla šele 17. septembra 1922. Uporabili so 28 mm poštni žig Postumia (Grotte). Prvi tak znani žig je datiran na 20. april 1923 in so ga uporabljali do leta 1926. Za binkošte leta 1924 so v jami prodali 20 000 znamk. Poštni urad je deloval le v času tradicionalnih jamskih festivalov, ko so v njem delali 4 poštni uradniki, toda na objektu je bil poštni nabiralnik in vse razglednice oddane vanj vse dni v letu so nosile poseben poštni žig. Pred objekt so postavili 5 miz z nadstreškom, kjer so obiskovalci lahko pisali razglednice ne da bi jim nanje padale kapljice iz stropa jame. Število poslanih razglednic je ponovno pričelo naraščati in za praznik Marijinega vnebovzetja avgusta 1924 so jih v 6 urah prodali 78 000, za binkošte leta 1926 so poslali 52 487 razglednic. Časnik je poročal, da so letno poslali okoli 800 000 razglednic, ki so bile žigosane s posebnim jamskim poštnim žigom. Leta 1927 so zaradi politične reorganizacije pričeli uporabljati 28 mm žig POSTUMIA GROTTE »TRIESTE«, kar pa ni imelo neposredne povezave z otvoritvijo povsem novega poštnega urada za binkošte 5.junij 1927, še globlje v notranjosti Postojnske jame – v Koncertni dvorani, ki je od vhoda v jamo oddaljena 1,4 km. Nekaj časa sta delovala oba objekta, istega leta pa so stari, prvi poštni urad porušili. Nov objekt poštnega urada v Koncertni dvorani je bil prostoren, pred njim so bile mize za pisanje razglednic in dežniki z barvnim steklom, na steni pa je bil poštni nabiralnik. Za oba praznika so v jami odposlali 70 000 razglednic, leta 1930 pa 80 000. Z otvoritvijo Jamskega dvorca 28 oktobra 1928 so v njem tudi uredili poštni urad, ki pa je uporabljal žig mesta Postojne in ne Postojnske jame.
 

Od leta 1935 pa žig Postumia Grotte ne potrjuje, da je bila razglednica oddana v jami, saj se je 27. decembra 1934 s kraljevim dekretom mesto Postojna oz. Postumia, preimenovala v Postumia-Grotte. Sprememba je bila uvedena postopoma. S 1. junijem so začeli uporabljati nov večji 35 mm poštni žig v mestu in jami z napisom POSTUMIA GROTTE »TRIESTE«. Rimska številka v žigu poleg datuma ni zapisovala uro oddaje pošiljke, temveč leto vladavine Benita Mussolinija, ki je pričel s štetjem leta 1922. Poštni urad pod Kraljevino Italijo je deloval do leta 1939, med drugo svetovno vojno pa menda ne.
 

Po drugi svetovni vojni je bila Postojnska jama v coni B. Ponovno je bila odprta za obiskovalce 15. avgusta 1945, ko je v njej v istem objektu v Koncertni dvorani še zadnjič in samo za en dan deloval tudi poštni urad, ki je tega dne uporabljal rdeči žig POSTOJNA – JAMA. Istega dne so bile izdane tudi 4 znamke, ki jih je izdala VUJNA – vojaška uprava jugoslovanske narodne armije za območje cone B, to je del Notranjske z Istro in Slovenskim primorjem, ki je bilo pod Italijansko okupacijo. Tistega dne so oddali 10 000 razglednic opremljenih s posebnimi znamkami in posebnim rdečim žigom. Postojnska jama je tako uporabljala posebne poštne žige od leta 1899 do leta 1945. Kasneje so uporabljali razne žige, ki pa niso bili uradni poštni žigi, saj poštni urad v notranjosti Postojnske jame ni več deloval ampak so pošiljke žigosali na pošti v mestu Postojna. Založnik Kraške jame Slovenije je po letu 1945 izdal razglednico z motivom in napisom »Postojnska jama – pošta v koncertni dvorani«, kar bi lahko nakazovalo, da je poštni urad deloval tudi več kot le en dan. In čeprav je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito pogosto obiskoval Postojnsko jamo (prvič kmalu po osvoboditvi 28 maja 1945) in vanjo vozil številne državnike saj je bila Postojnska jama eden stebrov jugoslovanskega turizma, v njej ni bilo več poštnega urada. Pošta Slovenije ima priložnost, da v jami ponovno odpre poštni urad in s tem izpostavi pomen najstarejšega podzemnega poštnega urada na svetu. Objekt v koncertni dvorani, ki je bil zgrajen leta 1927 so porušili februarja 1983. Z otvoritvijo novega razstavno prodajnega objekta v koncertni dvorani 24. junija 2011 pa je Postojnska jama po 66 letih znova dobila poseben, tokrat ilustrirani redni dnevni poštni žig za napisom POSTOJNA – POSTOJNSKA JAMA in ilustracijo človeške ribice, katerega bodo nosile vse pošiljke oddane v Postojnski jami. V objektu smo uredili tudi razstavo o 112-letni zgodovini podzemnega poštnega urada. Obiskovalci lahko kupijo razglednice in posebne osebne znamke z motivi Postojnske jame. Natisnili smo tudi razglednico s fotografijo prvega podzemnega poštnega urada na svetu v Postojnski jami, ki je bila objavljena v dunajskem časniku leta 1911. Ilustrirani redni dnevni poštni žig se zaenkrat nahaja na pošti v mestu Postojna, kjer žigosajo razglednice oddane v jami, a nova uprava Postojnske jame daje pobudo upravi Pošte Slovenije, da poštni urad in z njim žig vrne v podzemlje in ponovno vpiše podzemni poštni urad v svetovni register.

mag. Igor Blažina
Postojnska jama d.d.
Postojna

viri :
Trevor Shaw in Alenka Čuk : The Underground Post Offices in Postojnska jama 1899 – 1945, Aspects of the history of Slovene Karst 1545-2008, Založba ZRC SAZU Postojna 2010,
Tomaž Kristan, Motivi iz Postojnske jame na poskusnem tisku, Nova Filatelija 3 - 2005,
Filatelistični Zbornik XXI/2011, Filatelistično društvo Ljubljana,
Pošta na slovenskih tleh, Urednik Andrej Hozjan, Pošta Slovenije, Maribor 1997,
Alenka Čuk, Postojnska jama, založil Turizem Kras d.d. 2008,
Alenka Čuk: Stoletje Pozdravov, Galerija 2, 2006,
Alenka Čuk: Postojna na prelomu stoletij, Galerija 2, 2006,
Branko Morenčič, Spreminjanje poštne zgodovine, Nova Filatelija 1 -2005;
osebna korespondenca: Mitja Jančar, Andro Alujevič, Peter Suhadolc, Igor Pirc, Veselko Guštin, Pepi Krašna, Maroko Kovačič, Sabina Paternost, Ksenija Dvorščak, Andrej Kranjc, Alenka Čuk, Tone Hlede, Srečko Fantinič, Ljudmila Bezlaj Krevelj, Estera Cerar, Tone Simončič,
Nekoč je bil v Postojnski jami tudi poštni urad; Klara Škrinjar, DELO 24 maj 2006,
Pozdravi iz Slovenskih krajev, Marjan Drnovšek in drugi, Mladinska knjiga Ljubljana 1990,