Pivka in Črna jama

Tudi Črna jama je ena izmed jam vzdolž podzemeljske Pivke. Naravni vhod ima s površja, skozi udorno vrtačo oziroma udor. Ko se je strop rova preveč stanjšal, se je udrl in po njem je speljana pot v jamo. Jama je postala po letu 1797, ko je Josip Jeršinovič pl. Löwengreif v njej odkril močerila oziroma človeško ribico, posebno znana in privlačna za popotnike, še posebej za tiste, ki jih je zanimalo naravoslovje. Takrat se je imenovala Magdalena jama, kasneje pa so jo preimenovali v Črno jamo zaradi črne oziroma temne sige v Veliki dvorani.
V Črno jamo je mogoče priti tudi po predoru, imenovanem Partizanski rov, ki se prične na začetku Ruskega rova. Skozi ta 495 m dolg umetni rov so prišli diverzanti iz Črne jame v Postojnsko jamo in zažgali tam shranjen bencin – pri vhodu v Črno jamo je kamen, ki spominja na ta dogodek.
Pivka jama je zadnja izmed jam ob podzemeljski Pivki. Pivka priteka v Pivko jamo po dveh rokavih: po prvem iz Črne jame, po drugem pa iz sifona na koncu Magdalene jame. V Pivki jami se oba rokava združita in Pivka spet teče dalje kot ena sama podzemeljska reka. Bilo je že več poizkusov preplavati sifone med Pivko in Planinsko jamo, vendar ostaja še 1,5 km nepremagane razdalje med zadnjim sifonom v Pivki jami in pritočnim sifonom v Planinski jami, kjer se podzemeljska Pivka spet pojavi. Ko bodo jamski potapljači kmalu premagali tudi to oviro, bosta sklop Postojnskih jam in Planinske jame en sam jamski sistem, gotovo dolg preko 30 km. Podobno kot pri Črni jami je tudi dostop v Pivko jamo mogoč s površja skozi udor, le da je ta globlji, podorno kamenje nikjer ne sega do površja, ampak ima vhodna udorna vrtača krog in krog navpične stene. Raziskovalci so se prvič spustili do dna 60 m globokega vhodnega udora leta 1852 pod vodstvom A. Schmidla. Danes je ta udor mogoče premagati po 313 stopnicah. Turistična pot, narejena leta 1925, vodi ob reki navzgor po njenem desnem bregu in nudi zelo lepe poglede na živahno podzemeljsko reko. Pazljivi opazovalec lahko na več mestih po stenah, največ proti koncu jame, opazi nenavadne črvičaste tvorbe iz gline: imenujemo jih jamski hieroglifi, včasih so jim rekli tudi kitajske pismenke, leopardova koža in podobno, saj spominjajo tako na ene kot na druge.
Na koncu poti v zgornjem delu jame je sotočje obeh rokavov Pivke, jama se tukaj konča, pot pa je mogoče nadaljevati skozi 75 m dolg predor v Črno jamo