Človeška ribica in druga jamska fauna
Prvi, ki je že pred 300 leti opisal pojav človeške ribice, je bil kranjski polihistor Janez Vajkard Valavasor, ki je povzel splošno prepričanje, da je človeška ribica zmajev mladič, ki ob naraslih vodah celo priplava na površje. Poleg človeške ribice, ki je najbolj znamenit prebivalec Postojnske jame, v postojnskih jamah stalno živi še 83 drugih živalskih vrst, občasno pa do 130. To so v glavnem drobni pajkci, kobilice, metulji, vodni polži pa tudi netopirji, miši in golobi. Postojna s svojimi zgodnjimi odkritji velja za zibelko znanstvene veje speleobiologije (biospeleologije), kar jo je zaznamovalo kot nesporno svetovno središče. Neposredno pred vhodom v Postojnsko jamo se v Rovu novih podpisov nahaja Vivarij Proteus, katerega predhodnica, Speleobiološka postaja, je nastala že v 30. letih 20. stoletja v času italijanske uprave. Še vedno je ohranjena izvirna postavitev zbirke jamskega živalstva, v zunanjem objektu pa si lahko ogledate multimedijsko predstavitev nastanka jam in življenja v njih.
